Pod Janševo kandidaturo se je podpisalo vseh 50 poslancev strank. Tudi za koalicijsko pogodbo, ki po besedah Janše predstavlja vsebinsko osnovo za vrnitev Slovenije na pot normalnega razvoja, stoji 50 poslancev oziroma skoraj 600.000 glasov volivcev. Janšo bosta v soboto na glasovanju v DZ podprla tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, če bosta s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj, je za STA dejal poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Göncz.

Po besedah Janše je koalicija po svoji naravi in po svojih ciljih "protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami". V ospredje prizadevanj koalicije bo po besedah Janše blaginja ljudi, "zavedajoč se, da samo zdrava gospodarska rast in nova delovna mesta prinašajo realno podlago te blaginje". "Pot neznosne lahkosti zadolževanja države je končana," je ob tem napovedal Janša.

Najtežje naloge koalicijo po oceni predsednika SDS čakajo v prvih 18 mesecih, ki bodo hkrati tudi odločilni. Pri tem bo zelo pomembno sprejemanje in uresničevanje rebalansa proračuna, pri čemer se bo treba po Janševih besedah odpovedati vsemu, "česar ne bomo mogli financirati s tem, kar ustvarimo". Ob tem je dodal, da bo koalicija naredila vse, da bo ta korak narejen ob upoštevanju načela pravičnosti.

V koalicijski pogodbi imajo po besedah Janše vsi partnerji realen delež tako glede vpliva kot glede odgovornosti.

Lista Virant po besedah njenega predsednika Gregorja Viranta v koalicijo vstopa brez evforije, saj vedo, da jih čakajo težki časi in trdo delo. Kot skupni imenovalec dela je izpostavil ponoven zagon gospodarstva, uravnoteženje javnih financ in povrnitev pravne države. Kot predsednik DZ je tudi povedal, da so roki nastavljeni tako, da bi lahko država vlado s polnimi pooblastili dobila že 10. februarja.

Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je poudaril, da z vstopom v koalicijo stranka uresničuje zavezo, da je pripravljena prevzeti odgovornost za vodenje države. Izrazil je tudi prepričanje, da bo potrebno sodelovanje ne samo v koaliciji, ampak tudi med vsemi strankami.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da so se v stranki za sodelovanje v koaliciji odločili, da bi deblokirali politični pat položaj, ki je nastal po 4. decembru. S koalicijsko pogodbo so v stranki zadovoljni, saj so prepričani, da so z njo uspeli zaščiti interese upokojencev in tistih, ki so odvisni od socialne države.

S podpisom koalicijske pogodbe NSi po besedah njene predsednice Ljudmile Novak uresničuje svojo obljubo, da bo vstopila v koalicijo, v kateri bo imela večino desna sredina. V koaliciji in družbi si sicer po besedah Novakove na splošno želijo dialog.

Koalicijsko pogodbo bodo podpisnice javnosti posredovale šele v soboto. Iz besedila, ki ga je pridobila STA, pa izhaja, da nameravajo ohraniti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Število ministrstev bodo sicer zmanjšali s sedanjih 15 na 11. Državni zbor bo novelo zakona o vladi, s katero bi določili ministrstva, na njihovo zahtevo na izredni seji obravnaval že v četrtek, saj si želijo, da bi postopki oblikovanja nove vladi stekli čim prej.

Če bo Janša s kandidaturo uspel, vlade ne bo vodil prvič. Triinpetdesetletni diplomirani obramboslovec je bil predsednik vlade že med letoma 2004 in 2008. S politiko se ukvarja že več kot dvajset let, leta 1989 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze, leto kasneje pa je bil izvoljen za poslanca.

Janša očitno protikandidata ne bo imel, saj predsednik republike Danilo Türk za mandatarja za sestavo nove vlade v drugem krogu ne bo predlagal nikogar. Kot je ocenil, kandidatura Janše nima polne legitimnosti, saj ga "bremeni pravnomočni obtožni predlog v kazenskem postopku".

Pojasnil je, da je stranke na posvetovanjih seznanil s to svojo oceno. Po njegovih ocenah namreč noben kandidat, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica ali pravnomočni predlog, ne more veljati za kandidata s polno legitimnostjo. Če bi bil Janković obremenjen s pravnomočno obtožnico ali obtožnim predlogom, ga tako "prav gotovo ne bi predlagal za mandatarja".

Po predsednikovih besedah je tudi volilni rezultat pokazal, da med volivci ne obstaja pričakovana raven zaupanja v Janšo kot možnega kandidata za mandatarja, saj ni bil relativni zmagovalec kljub temu, "da se je to močno pričakovalo". "Deficit legitimnosti" pa se po Türkovem mnenju lahko postopoma odpravi s kakovostnim delom vlade.

Türk je na novinarski konferenci poudaril, da z njegove strani v postopku posvetovanj in predlaganja mandatarskih kandidatov ni bilo zavlačevanja. Kot je dejal, se je s poslanskimi skupinami posvetoval ob prvi priložnosti, 27. decembra, in takrat so mu predstavniki strank predlagali, naj za mandatarja predlaga predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića. To je tudi storil, a njegov predlog ni dobil podpore.

Koalicijske pogodbe, ki jo je danes podpisalo pet strank, Türk ne pozna in je zato ne komentira, ga bo pa ta zanimala, ko bo proces končan.

Nastop predsednika republike je komentiral tudi Janša in dejal, da s predsednikom ne želi polemizirati. Poudaril pa je, da se mu zdi neprimerno novinarsko konferenco, na kateri za mandatarja Türk ni predlagal nikogar, izkoristiti "za napad na vlado, ki še ni nastala". Prav tako po oceni Janše to ni neka državniška gesta.

V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji kljub drugačnim napovedim danes niso dajali izjav, v SD pa so že pred časom napovedali, da svojega kandidata ne bodo predlagali. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je v odzivu na podpis koalicijske pogodbe petih strank povedal, da bo SD svoje delo nadaljevala kot "izkušena, močna in državotvorna opozicija".

Najverjetnejšemu mandatarju Janši je sicer žal, da v koaliciji ne sodeluje tudi SD, čeprav je dobila povabilo na pogajanja. Strankama SD in Pozitivna Slovenija pa bodo poslali ponudbo za sodelovanje v partnerstvu za razvoj.

Veber o tej ponudbi pravi, da se jim zdi dovolj sodelovanje v okviru obujene koordinacije parlamentarnih strank. Obudili so jo pretekli teden v Ljubljani, ko so parlamentarne stranke dosegle dogovor, da bodo v DZ vložile ustavne spremembe, s katerimi bi v ustavo zapisali zgornjo mejo javnega dolga. Veber meni, da jo "to ena od oblik, ki jo je možno nadgraditi tudi pri ostalih vprašanjih".

Podpis koalicijske pogodbe pa je pozdravil predsednik največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke, Wilfried Martens. Veseli ga, da so v SDS, SLS, NSi, DeSUS in Listi Virant v teh "težkih časih" dosegli dogovor o oblikovanju desnosredinske vlade.

VIR: STA