Zagotavljanje varnosti v družbi in s tem varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi je temeljna naloga Policije. Sodobni način življenja, ki pod vplivom nenehnega tehnološkega razvoja in globalizacijskih procesov spreminja družbene razmere in kot strokovnjaki ugotavljajo vplivajo na to, da je ogroženost stalnica današnjega časa, prihodnost pa postaja vse bolj negotova.
Nerealno je pričakovati, še manj pa zahtevati, da bomo policisti v nedogled, ob pomanjkanju vsake pozitivne motivacije (nekateri že več kot pet let niso napredovali, za najbolj uspešne, požrtvovalne ni nobene motivacije…), primerne varovalne opreme, kvalitetnih delovnih pripomočkov opravljali policijske naloge s takšno stopnjo osebne angažiranosti in vsakodnevnega odrekanja.
Varnosti se običajno zavedamo šele, ko je ta ogrožena ali je precej načeta. Policisti so v osamosvojitveni vojni odigrali zelo pomembno vlogo, v prvi polovici devetdesetih pa so bili potisnjeni z visokega piedestala v kotel spreminjajočih se družbenih vrednot, kjer se je poklic policista kljub vidni vlogi Policije in policistov pri približevanju Evropski uniji in vstopu v Schengenski prostor izničil in skozi (demokratične) instrumente nadzora, usmerjanja in konsolidacije izgubil v množici javnih uslužbencev in državnih uradnikov. Ko kazalci nivoja varnosti padejo se le stežka dvignejo na izhodiščno točko.
Zaradi pro-aktivne vloge, odpiranja in približevanja policije in policistov občanom smo v zadnjih letih dobili občutek, da policisti opravljajo delo le na sejmih, dnevih odprtih vrat in seveda ob cesti z merilnikom hitrosti v roki. Žal ni tako. Policisti svoje delo opravljajo 24 ur na dan in 365 dni na leto, ne glede na čas in vremenske pogoje. Izpostavljeni so velikim psihofizičnim obremenitvam, njihovo delo pa je tesno povezano z nevarnostjo poklica oziroma okoliščinami, zaradi katerih so njihova življenja in varnost neredko ogrožena in izpostavljena. Vse to se odraža tudi v zanimanju za ta poklic, saj je iz razpisa v razpis vse manj kandidatov (tudi do 5 x manj kot v preteklih letih), poklic policista postaja vse bolj deficitaren.
Policisti so pogostokrat izpostavljeni tudi posmehovanju, šikaniranju, grožnjam in napadom. Tako kot v primeru umora in samomora na Zaloški cesti konec marca letos, ki so se v teh dneh znova vrnili z razpravo v Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, kjer je tragedija dobila (žal) še politične dimenzije. Po tragičnem dogodku so mediji z navajanjem, da je dvainštiridesetletnik iz Vinice, sicer obsojenec na pogojnem dopustu, bil policist, v slovenski prostor vnesli in izrazili dvom v strokovnost, kompetentnost in duševno zdravje policistov. Policistov ni nihče vzel v bran, nihče se ni izpostavil. Da ne govorimo o tistih policistih in kriminalistih, ki so bili na kraju dogodka in so dali vse od sebe, da bi tragični primer rešili strokovno in učinkovito. Žal jim ni uspelo in prepričani smo, da se bodo mnogi med njimi dogodka spominjali še dolgo časa. Verjetno do konca življenja. Boleče spoznanje ali dejstvo je, da bodo ljubljanski policisti do svoje upokojitve opravili še veliko intervencij v družinskem okolju in tega nihče ne jemlje v zakup.
Zaradi navedenega izražamo protest. Protest zaradi neupravičene kritike tako Policije kot institucije kot dela policistov, ki se trudijo po svojih močeh, čeprav so okoliščine, v katerih danes opravljajo svoje delo zelo neugodne. Policisti so v lanskem letu obravnavali 29.332 kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru, od tega 3.857 kršitev nasilja v družini. Poleg tega 6.081 kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, od tega pa 2.344 kaznivih dejanj nasilja v družini. Ker je Slovenija po problematiki samomorilnosti so tudi na tem področju policisti obravnavali 410 samomorov in 364 poskusov. Sicer pa so se policisti v lanskem letu odzvali na 191.196 interventnih klicev, pri čemer so samo na območju Policijske uprave Ljubljana obravnavali 70.632 klicev. Povprečen reakcijski čas je bil 24 minut, za nujne intervencijske klice pa skoraj 12 minut manj, kar je ob trenutnem številu policistov in njihovi opremljenosti pričakovana vrednost. Namreč na območju Policijske uprave Ljubljana je zaposlenih 1.126 uniformiranih policistov, kar je za 281 policistov manj kot jih je sistemiziranih. Že ob nekoliko izboljšani situaciji v gospodarstvu je realno pričakovati, da se bo zaradi odpovedi deficit še povečal.
Zaradi navedenih dejstev je kritiziranje in iskanje krivde na policijski strani ob tragičnem dogodku na Zaloški cesti v Ljubljani neutemeljeno, neprimerno in do policistov krivično. Kadar se počutimo ogroženi, oškodovani ali nas je strah, upravičeno pričakujemo prihod in pomoč policistov. Po drugi strani pa nam je malo mar za sistemizacijo po posameznih policijskih enotah, njihovo opremljenost z materialno tehničnimi sredstvi, zaščitno opremo policistov, njihovo izpostavljenostjo številnim dejavnikom stresa, nenazadnje tudi za njihov status, kako dolgo bodo delali in kako bodo pri petinpetdesetih ali šestdesetih učinkovito intervenirali in obvladali nasilneže v družinskem okolju ali huligane na športnih štadionih.
Predlagamo Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje (Vladi RS in drugim vplivnim političnim institucijam), ki obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanašajo na javno varnost in policijo, naj se posveti tudi problematiki, na katero sindikati, celo vodstvo Policije opozarja, da bo Policija in policisti imeli dobre pogoje za strokovno in učinkovito delo. Le na ta način bodo sedanji policisti še naprej opravljali svoje delo in poslanstvo tako kot se od njih pričakuje. Pozivamo tudi Ministrstvo za notranje zadeve, da še bolj aktivno pristopi reševanju aktualnih problemov in zaščiti policistov tudi pred tovrstnimi napadi, ki jih policisti prenašajo že dlje časa in kar slabo vpliva tako na njihovo počutje kot opravljanje policijskih nalog.
S tem protestom želimo tudi opozoriti, da v Sindikatu policistov Slovenije tovrstnih neupravičenih kritik in omalovažujočega odnosa ne bomo več spremljali le pasivno in z obžalovanjem. Delo policistov je častno in si zasluži primeren odnos, kajti brez policistov se ne bi nihče počutil varno, Slovenija kot »varna oaza« pa bi bila le fatamorgana na evropskem zemljevidu.
Copyright 2007. All Rights Reserved. |