Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, udeležence pa sta nagovorila tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek.

Poleg predstavnikov policije in Ministrstva za notranje zadeve so se slovesnosti udeležili predsednik državnega zbora Pavel Gantar, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, upokojeni delavci MNZ in policije, člani Združenja Sever ter nekateri poslanci in predstavniki vlade.

Slovesnosti so se udeležili tudi glavni kapitan Glavne policijske kapitanije županije Zala dr. János Tiborcz, avstrijski policijski ataše Thomas Pepper, italijanski policijski ataše Gianni Baldi, namestnik glavnega ravnatelja hrvaške policije Milijan Brkić in vodja hrvaške uprave mejne policije Nikola Milina.  

Prireditev je povezovala Anja Tomažin Križnik.

Kot slavnostni govornik je udeležence prireditve nagovoril predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk: ''Menim, da je prav, da se ob današnji svečani priložnosti spomnimo tudi akcije Sever, s katero je konec l. 1989 slovenska milica preprečila t.i. "miting resnice" v Ljubljani, zagotovila varnost in politično stabilnost, ljudem pa dala samozavest in zaupanje v sposobnost slovenskih državnih organov in oblasti, da zaščitijo človekove pravice in uveljavljanje demokracije v naši državi. Zaradi vseh teh zaslug in žrtev danes živimo v sodobni, demokratični, pravni in evropski državi. V državi, v kateri je vloga policije predvsem v zagotavljanju in varstvu njenih temeljnih vrednot, med njimi morda najpomembnejših: pravičnosti, enakopravnosti in varnosti. Te vrednote ne nastanejo same od sebe, temveč si je zanje treba prizadevati. Potrebno je trdo delo, resnost, odločnost in zvestoba načelom. Zato je delo policije pri vzpostavljanju in ohranjanju teh vrednot tako pomembno. Pravičnosti ne bo mogoče doseči brez skrbnosti, enakopravnosti ne brez občutka za ljudi in varnosti ne brez pravočasnega ukrepanja. To delo policije pa je vse prej kot preprosto. Pomeni dolge ure prizadevanj, naporov in strokovnega znanja. K varstvu teh vrednot prispeva vsaka skrbno pripravljena policijska akcija, vsaka noč, prebita na terenu, vsako tveganje lastnega zdravja in življenja za to, da lahko državljanke in državljani mirno spimo.''

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v svojem govoru dejala: ''Lik policista odlikuje in narekuje več lastnosti – med najbolj opaznimi so vsekakor visok standard osebnostnih moralnih načel, občutek odgovornosti do skupnosti ter sočloveka ter strokovna usposobljenost za delo. Pravo in etika sta zato sestavni del družbene vloge in poslanstva policista.''

''Pravna varnost in strokovna podpora policistom morata biti sestavni del vodstvene etike v policiji. Vaše zahtevno in pomembno delo si poleg omenjenega seveda zasluži mnogo več. Predvsem ustrezno moralno ter materialno vrednotenje, kakovostna delovna sredstva ter splošno prizadevanje za vaše poklicno zadovoljstvo, ki gradi občutek pripadnosti organizaciji.'' je še dodala ministrica Katarina Kresal.  

Pripadniki organov za notranje zadeve so od samega začetka sodelovali pri zaščiti procesov osamosvajanja Republike Slovenije. Začetki segajo v leto 1989, ko je policija 1. decembra v Ljubljani preprečila tako imenovani miting resnice in širjenje "jogurtne" revolucije. Konec procesa pa pomeni odhod zadnjega pripadnika zvezne armade z našega ozemlja 26. oktobra 1991. V spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado na mejnem prehodu Holmec, smo slovenski policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, dan policije.

V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek, je na osrednji slovesnosti dejal, da ''vsaka demokratična družba gradi svoj napredek na širjenju človekovih pravic in svoboščin, hkrati pa se zavezuje k večji zahtevi po uveljavljanju in zaščiti vrednot, na katerih temelji. Poslanstvo policije ostaja pri tem enako – skrbeti za varnost vseh občanov, pa vendarle nam družbeni razvoj nalaga nove obveznosti, veča obseg dela in obremenitve policistov na terenu. Dolžnost našega poklica od nas zahteva, da svoje delo kljub temu opravljamo zakonito in strokovno, predvsem pa z veliko mero človečnosti. To je včasih veliko težje, kot bi si želeli. Zlasti ob hudih obremenitvah, ki so jim izpostavljeni policisti na terenu.''

Spregovoril je tudi o težavah, s katerimi se trenutno sooča policija: ''Kadrovski primanjkljaj v policiji, še posebej v notranjosti države, je problematika, ki je ne moremo rešiti čez noč. Marsikatero policijsko postajo pesti prostorska stiska. Mnogi naši sodelavci začenjajo delavnik v slabih delovnih razmerah. Poleg prostorov bi bilo treba posodobiti tudi opremo, ki jo uporabljajo policisti, in jim zagotoviti kakovostnejše uniforme. Želim si, da bi imel čarobno paličico in z njo v hipu rešil vse težave. Žal to ni mogoče. Posledice intenzivnih gospodarskih sprememb so vidne v vseh sferah družbenega življenja. Tudi pri delu policije. A kot pravi pregovor, se tisoč korakov začne s prvim.''

Dejal je še, da moramo pravočasno prepoznati težave in o njih odkrito spregovoriti, hkrati pa je pomembno tudi to, da opazimo vse, kar je dobrega, in to brez zadrege pohvalimo. ''V zadnjem obdobju so slovenski policisti in policistke dosegli kar nekaj izjemnih uspehov na vseh delovnih področjih. Trend preiskanosti kaznivih dejanj, zlasti gospodarskega kriminala, narašča. V zadnjih nekaj mesecih so se končale številne obsežnejše preiskave težjih oblik kriminalitete, s katerimi smo razkrili kar nekaj organiziranih kriminalnih združb ter zasegli večje količine prepovedanih drog in eksplozivov. S prisotnostjo na cestah, številnimi preventivnimi aktivnostmi in učinkovitim izvajanjem Zakona o varnosti cestnega prometa prispevamo k boljši prometni varnosti. Vidni so tudi uspehi učinkovitega varovanja zunanje schengenske meje. Takšni delovni rezultati me navdajajo z optimizmom.'' je še dodal Goršek.

Slovensko policijo so oblikovala različna obdobja, od popolnega centraliziranega vodenja v jugoslovanski federaciji do osamosvojitve leta 1991. Njen zgodovinski razvoj sta zaznamovala predvsem dva momenta – prepletanje vojaške in policijske organiziranosti, ki ju je obarval duh časa, in nenehen boj za suverenost nad lastnimi organi za notranje zadeve. Od orožnikov dalje, s katerimi se je 8. junija 1849 začel razvoj slovenske policije. Preko Kraljevine SHS, v kateri so bili slovenski orožniki čedalje bolj podrejeni Beogradu. Pa vse do leta 1941, ko je bila s sklepom Osvobodilne fronte ustanovljena narodna zaščita. Iz narodne zaščite je po koncu druge svetovne vojne nastala milica, ki je opravljala klasične ''policijske'' naloge, kot jih razumemo danes, tj. varovanje življenja ljudi in njihovega premoženja, odkrivanje storilcev kaznivih dejanj in vzdrževanje javnega reda.

Prvo prelomnico v zgodovini slovenske policije pa je prineslo šele leto 1967, ko je Slovenija dobila svoj prvi Zakon o notranjih zadevah. Takrat so organi za notranje zadeve ponovno prešli v pristojnost Slovenije in postopoma smo si izoblikovali svojo milico. S sprejetimi ukrepi prvega demokratično izvoljenega parlamenta leta 1990 pa si je Republika Slovenija zagotovila dolgo pričakovano popolno suverenost nad lastnimi organi za notranje zadeve.

_{VIR: POLICIJA}

Komentarji (0)

RSS feed Comments

Ime

E-mail

Naslov

Komentar

Vpišite prikazane znake

Dodaj komentar